Novice

Poletna šola elektronike in robotike, 25. 6. do 1. 7. 2017

V sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) smo v Čermošnjicah izvedli Poletno šolo elektronike in robotike. To je deveta izvedba, prva je bila 2009. Po poletni šoli bomo objavili gradiva za nadaljne delo na področju elektronike in robotike in uporabi mikrokrmilniškega vezja Arduino. Več...

Ugovor na predlog Novele zakona o osnovni šoli

Prvič objavljeno 21. 5. 2017, dopolnjeno 2. 6., 6. 6., 29. 6.

Ugovor smo oddali na portal Ministrstva 29. 6. 2017, kar je razvidno iz potrdila. Po tem datumu smo pridobili še nekaj mnenj, nazadnje 5. 7. Pridobili smo tudi mnenje Gospodarske zbornice Slovenije in koncerna Kolektor.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ, v nadaljevanju Ministrstvo) je 19. maja 2017 objavilo predlog novele Zakona o osnovni šoli. Novela je nesprejemljiva v členih, s katerimi ukinja enega od sedaj dveh obveznih izbirnih predmetov v zadnjem triletju osnovne šole. Ukinjeni izbirni predmet želi Ministrstvo zamenjati z obveznim drugim tujim jezikom. Učenci so do sedaj od 7. do 9. razreda lahko izbirali predmete med različnimi družboslovnimi, naravoslovnimi, matematičnimi, tehniškimi, športnimi, umetniškimi in drugimi predmeti (oglejte si seznam izbirnih predmetov). Precej teh enoletnih predmetov je večdisciplinarnih. Z morebitno uveljavitvijo novele bo učencem polovica izbire odvzeta, zato se bo znanje in spretnosti onovnovnošolcev še zmanjšalo na račun znanja drugega tujega jezika.

Ker pa je Ministrstvo postavilo zelo kratke roke za zelo pomembne odločitve, že sedaj predlagamo:

Iz novele zakona o osnovni šoli naj Ministrstvo odstrani vse med seboj povezane spremembe zakona, ki v zadnjem triletju predpisujejo obvezno uvedbo drugega tujega jezika na račun ukinitve enega od dveh obveznih izbirnim predmetov.

UTEMELJITEV

Ministrstvo je sicer odprlo javno razpravo Ureditev položaja drugega tujega jezika v osnovni šoli. V razpravi ukinitev enega od dveh izbirnih predmetov v zameno za obvezni drugi tuji jezik sploh ni bila ena od tem. Ministrstvo je tudi objavilo povzetek razprave, v katerem pa ni navedb o številu sodelujočih v razpravi, poročilo uporablja nsbrfnr kot sta "večina razpravljavcev", "veliko učiteljev" itd. Povzetek razprave ne vsebuje kvantitativnih podatkov in primerjav, zato iz nje ni mogoče utemeljeno izpeljati nikakršnih rešitev glede sprememb v sistemu izobraževanja v osnovni šoli.

Uveljavitev novele bi bila točno nasprotje temu, kar si naše društvo (DRTI) prizadeva že od ustanovitve leta 2008. To je med drugim vrnitev tehnike v zaključni razred OŠ. Več o tem najdete v poročilu s posveta Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) o poučevanju tehnike z dne 15. marec 2012.

Z uvedbo novele zakona bi se zmanjšalo znanje osnovnošolcev iz vsebin s področja tehnike, računalništva, naravoslovja, in drugih... ker bodo učenci namesto med dvema izbirnima predmetoma lahko izbrali samo enega. Ker ima trenutno izbirni tuji jezik na voljo dve uri tedensko, ostali izbirni predmeti pa po eno, se bo posledično povečala tedenska urna obremenitev od 7. do 9. razreda za eno uro. Učencem, ki so do sedaj kot izbirni predmet uveljavljali glasbeno šolo, bi se povečala tedenska obveznost za dve uri. Ministrstvu se ukinitev enega izbirnega predmeta in povečanje šolske obveznosti za eno uro tedensko ne zdi niti potrebno utemeljiti.

Vsak učenec se v sedanji OŠ obvezno uči en "prvi" tuji jezik. Učenci zadnjega triletja lahko izberejo učenje drugega tujega jezika dve uri tedensko v sklopu obveznih izbirnih predmetov. Tem učencem ni treba izbrati še enega izbirnega predmeta, tako kot drugega izbirnega predmeta ni bilo treba obiskovati učencem, ki so kot izbirni predmet uveljavljali glasbeno šolo. Tretji tuji jezik je možen kot neobvezni izbirni predmet v 1. razredu ter od 4. do 9. razreda, prav tako po 2 uri tedensko.

Za velik delež učencev, ki za učenje tujih jezikov niso motivirani in/ali niso posebej nadarjeni, bi uveljavitev novele zakona povzročila dodatno obremenitev in še bolj stresen zaključek osnovne šole. Na to nakazujejo tudi ugotovitve iz povzetka razprave o tujem jeziku, kjer "ravnatelji, učitelji, učenci in starši" med drugim ugotavljajo, da šola ne more organizirati drugega tujega jezika, če je zanj zainteresiranih manj kot 12 učencev (kar velja za vse izbirne predmete). Rešitev je našlo ministrstvo tako, da namerava vse učence prisiliti, da se namesto enega od dveh izbirnih predmetov prav vsi učijo drugi tuji jezik. predvidoma dve uri tedensko od 6. do 9. razreda.. Občutno bi se tako zmanjšale možnosti, da se preko večinoma enoletnih izbirnih predmetov učenci seznanijo z različnimi drugimi strokovnimi področji, kar učencem lahko koristi pri odločitvi za nadaljnje šolanje. Različne predmetne stroke opozarjajo na potrebo po vključitvi nekaterih vsebin, ki so v razvitem svetu za učence stare od 12 do 15 let ključne. Žal pa MIZŠ v predlagni noveli ne utemeljuje, da je drugi tuji jezik za šolajoče se otroke pomembnejši od npr. vsebin računalništva, 3D modeliranja, robotike, elektronike, ki jih v obveznem predmetniku sedaj sploh ni. Zakaj so za otroke manj od drugega tujega jezika pomembne športne aktivnosti, dramska, likovna in glasbena ustvarjalnost, znanja in spretnosti pri obdelavi gradiv, različne naravoslovne delavnice, nova spoznanja o prehrani, da ne naštevamo naprej... Namesto do sedaj izbirnih predmetov z naštetim vsebinami. Ministrstvo predlaga prepolovitev razpoložljivega časa zanje, da bi lahko vpeljalo obvezno učenje drugega tujega jezika. Katere tuje jezike poleg angleščine bo posameznik v življenju potreboval, se žal ne da napovedati. Za nadaljevanje šolanja pa drugega tujega jezika na večini srednjih strokovnih šol ni. Na tistih srednjih šolah, kjer imajo obvezno učenje drugega tujega jezika, bodo v prvi letnik dobili učence, ki se bodo predhodno učili različne druge tuje jezike. Na osnovnih šolah bodo namreč lahko poučevali različne druge tuje jezike. Tako gimnazijam ne bom ostalo drugega, kot da bodo drugi tuji jezik poučevali od začetka.

Že iz sedanjega seznama izbirnih predmetov je očitna prevlada družboslovno - humanističnih predmetov. Triletni predmeti so namreč brez izjeme samo jeziki. Med njimi je nekaj ne ravno svetovnih jezikov, recimo hrvaščina, srbščina, makedonščina, madžarščina. Prav tako seznam navaja kitajski jezik, ki ga strokovno gledano sploh ni. Najbrž se učijo učenci mandarinščino. Mladi na Kitajskem se učijo angleško med drugim tudi zato, da se lahko med seboj sporazumevajo s tistimi, ki ne znajo mandarinščine.

Hočemo ali ne, edini globalni tuji jezik je v današnjem času angleščina. Vedno več (še posebej mladih) ljudi v svetovnem merilu zna angleško, kar velja tudi za Kitajsko, Nemčijo, Avstrijo, Italijo... V drugi najštevilčnejši državi na svetu Indiji je angleščina celo učni jezik v večini šol. Angleščina še posebej prevladuje v naravoslovju in tehniki (poglejte vir1, vir 2).

Potreba po znanju ostalih tujih jezikov je odvisna od lokacije nacije, ki dostikrat izhaja iz zaposlitvenih možnosti v bližnjih državah. Z uveljavitvijo novele bi se najbrž možnost zaposlitve preko meje povečala nekaterim našim mladim državljanom zaradi (sicer vprašljivega) znanja jezika bližnjih držav. Zaradi ukinitve enega od dveh izbirnih predmetov bi se na dolgi rok zmanjšala strokovna znanja, zaradi katerih tuji delodajalci večinoma zaposlujejo naše državljane.

Kakorkoli, zaposlovanje naših državljanov v tujini ne bi smelo biti strateški cilj našega izobraževalnega sistema. Če nič drugega, stroške izobraževanja plačamo iz državnega proračuna za javno in zasebno šolstvo, končen "produkt" pa brezplačno dobijo druge države. Dolgoročno to pomeni pospeševanje sedanjega trenda, ko Slovenijo zapuščajo mednarodno zaposljivi kadri, od tistih s poklicno kvalifikacijo do tistih z doktorati znanosti. Zaenkrat večinoma v Avstrijo, Nemčijo in Italijo, v bodoče pa mora tudi v na Hrvaško, v Srbijo in Makedonijo (še enkrat, to so prav tako tuji jeziki!!!).

Ministrstvo bi tako pomembne spremembe v zakonu o osnovni šoli moralo podkrepiti z analizo rezultatov eksaktnih študij. Predlagane rešitve v noveli bi moral primerjati z rešitvami in smernicami v gospodarsko najuspešnejših evropskih državah. Pri tem nikakor ne bi smelo izhajati iz pavšalnih (kvalitativnih) ugotovitev razprave o ureditvi položaja drugega tujega jezika v osnovni šoli.

Ministrstvo v noveli ni utemeljilo smotrnosti ukinitve enega izbirnega predmeta na račun uvedbe drugega tujega jezika. Menimo, da mora najprej spremembe utemeljiti tisti, ki jih predlaga. Žal moramo ugovore utemeljevati tisti, ki neutemeljenim spremembam Ministrstva ugovarjamo. Prav zato bomo v okviru društva pripravili analizo dosedanjega odločanja osnovnošolcev za obvezne izbirne predmete in prakse poučevanja tujih jezikov v Evropi.

Prof. dr. Slavko Kocijančič
Predsednik Društva za razvoj tehniškega izobraževanja