Objave člankov Prvi koraki v Arduino v reviji TIM

Revijo TIM mesečno izdaja Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS). S prvo številko v šolskem letu 2019/20 je revija začela objavljati serijo člankov na temo Prvi koraki v Arduino avtorjev Milana Gaberška in Slavka Kocijančiča. Namen člankov je vzpodbuditi začetnike k uporabi prostodostopnega okolja Arduino. Tudi v okviru društva (DRTI) želimo popularizirti programirljivo elektroniko in vzpodbuditi šole k izvajanju izbirnega predmeta Elektronika z robotiko, zakar smo pripravili učna gradiva in zbirko elektronskih gradnikov, ki se prav tako opira na okolje Arduino.

Na tej spletni strani objavljamo programske kode vseh programov za Arduinio IDE, ki so sestavni del člankov v reviji TIM. Pretipkavanje programske kode je namreč zamudno in že najmanjša napaka lahko povzroči zmedo pri realizaciji projektov. Zato lahko programsko kodo prenesete tako, da odprete spletno (html) datoteko, označite ustezno programsko kodo, jo kopirajte v odložišče in jo prilepite v nov projekt Arduino IDE, pri čemer privzete vrstice pobrišete.

Na tej spletni strani bodo tudi v prihodnje objavljeni vsi programi iz serije člankov.
_________________________________________________________________________________________________________

Prvi koraki v Arduino - sporočilo za stisko SOS

POVZETEK

Računalniki in pametni telefoni so postali del našega vsakdanjika. Čeprav jih ves čas uporabljamo, se večinoma ne zavedamo, kaj se dogaja v ozadju. Kaj pa če nas zanima, kaj se skriva pod pokrovom, kako deluje in ali lahko sami kaj spremenimo? Na ta vprašanja lahko deloma odgovorimo z uporabo krmilnika Arduino (v nadaljevanju Arduino). Ne gre za pravi računalnik, saj nima operacijskega sistema in razen programa, ki ga bomo predstavili, ne omogoča nalaganja dodatnih aplikacij. Ker pa deluje zelo podobno kot pravi računalniki, je odlično orodje za učenje. V nadaljevanju si bomo ogledali primer s svetlečo diodo in vsem, kar je potrebno, da svetleča dioda prek Arduina začne utripati. Nazadnje pa bomo predstavili še primer sporočila za stisko SOS s pomočjo Morsejevih svetlobnih znakov.

Programska koda.

_________________________________________________________________________________________________________

Prvi koraki v Arduino - semafor

POVZETEK

Na prehodu za pešce moramo pogosto preveritri semafor. Še posebej zanimivi so pa tisti za avtomobile, avtobuse in tovornjake, ki so tribarvni. V prejšnji številki revije smo krmilnik Arduino povezali s svetlečo diodo in jo s pomočjo programa vklapljali in izklapljali. Podobno bomo storili tudi tokrat, le da bomo pri tem uporabili tri svetleče diode različnih barv in jih priklopili na tri različne izhode krmilnika.

Programska koda

_________________________________________________________________________________________________________

Prvi koraki v Arduino - semafor za pešce s stikalom

POVZETEK

Ko se kot pešec približamo prehodu za pešce, običajno pritisnemo tipko. S tem sprožimo časovnik, ki čez čas izklopi rdečo in vklopi zeleno luč. Ta sveti nekaj časa, nato pa se ponovno zasveti rdeča luč. V prispevku bomo s pomočjo krmilnika Arduino sestavili tako vezje in napisali program, da bo oponašal delovanje pravega semaforja. Še več, lahko bomo celo nastavili, koliko časa po pritisku tipke naj še sveti rdeča ter koliko časa zelena luč.

Programska koda.

_________________________________________________________________________________________________________

Prvi koraki v Arduino - kdo bo hitrejši?

POVZETEK

Predstavljena je napravica, s pomočjo katere boste ugotovili, kdo je hitrejši oziroma kdo ima hitrejši refleks. Igra se začne tako, da nekdo od dveh tekmovalcev, še bolje kdo tretji, pridrži tipko za začetek. Na tri, štiri, zdaj tipko izpusti, in vklopi se časovnik, ki čaka naključno dolgo časa. Ko obe lučki zasvetita,  se tekma začne. Zmaga tisti, ki prvi pritisne tipko in s tem ugasne lučko. Tudi tokrat bomo nalogo rešili s krmilnikom Arduino, tipkami in svetlečimi diodami.
Programsko kodo si lahko preko kopiraj/prilep in prenesete v Arduino IDE, da vam ne bo treba pretipkavati kode.

Programska koda.